VRSTE OZ. POVZROČITELJI OBOLENJ
1. Trebušna gripa - rotavirus
Glavni simptom rotavirusne okužbe je driska, ki je zelo kužna. Virus namreč napade črevesne celice in povzroči njihovo odmiranje. Zato se v blatu včasih opazi sledove krvi. Predvsem moramo biti pozorni, kadar drisko spremlja tudi bruhanje, saj se lahko bolan otrok izsuši. Zato je nujno nadomeščanje izgube tekočin in elektrolitov, npr. s pitjem glukozno-mineralne raztopine (navadna voda ne zadošča). Pokaže se tudi s krči v trebuhu, ter zvišano telesno temperaturo.
Obolenje traja običajno 5 do 7 dni, nato se začne črevesna sluznica obnavljati. Ker je lahko v tem času delovanje črevesja moteno, lahko otroci slabše pridobivajo težo.
Rotavirusna driska se za razliko od bakterijskih črevesnih okužb širi pretežno z neposrednim stikom preko okuženih rok in predmetov. Posebno hitro se razširi v skupinah otrok (vrtec, šola, bolnišnica). Pogosto zbolijo tudi novorojenčki, dojenčki in majhni otroci v starosti 6 do 24 mesecev.
2. Adenovirus
Potek adenovirusne okužbe je podoben kot pri rotavirusni, le da je lažja in daljša, saj lahko traja 5 do 12 dni. Inkubacijska doba je daljša, kot pri rotavirusu. Včasih se lahko pojavijo dodatno tudi znaki prehlada.
3. Kalici virus
Virus je razširjen po vsem svetu, največ obolenj je pri otrocih. Značilni so zlasti izbruhi v kolektivih (vrtci, domovi za upokojence).
Okužimo se lahko že z zelo majhno količino in se hitro razširi iz osebe na osebo, čeprav se lahko širi tudi preko hrane in vode. Najpogosteje se virusi izločajo z blatom okuženih oseb in se prenašajo preko ne dovolj umitih rok. Ob bruhanju prav tako lahko pride do masovnega izločanja virusov v zrak in do hitrega širjenja zaradi vdihovanja virusnih delcev.
Po okužbi se pojavijo nekajdnevne prebavne težave z bruhanjem, drisko, bolečinami v trebuhu, lahko je povišana telesna temperatura. Zdravljenje običajno ni potrebno.
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja okužbe v skupini je dobro in temeljito umivanje rok. Pomembna je higiena in čiščenje toaletnih prostorov ter čiščenje oziroma razkuževanje površin, ki se jih dotikajo ljudje (kljuke, vodovodne pipe, telefonske slušalke).
4. Norwalk virus
Virus Norwalk povzroča epidemije drisk po vsem svetu. Obolevajo osebe vseh starosti. Bolezen je zelo kužna. Prenaša se fekalno oralno, bolniki so kužni še dva dni po prenehanju driske. Verjetno je možen tudi aerogeni prenos ob bruhanju.
5. Astrovirus
Astrovirusne driske se pojavljajo predvsem pri otrocih do 7. leta starosti, lahko pa zbolijo tudi odrasli. Največ obolenj je v hladnejših mesecih leta. Okužba se prenaša preko blata s slabo umitimi rokami.
Skupne značilnosti virusnih drisk:
• kratka inkubacijska doba;
• driska, bruhanje, trebušni krči;
• povišana telesna temperatura;
• fekalno-oralni in aerogeni prenos;
• kratko trajanje;
• izločanje virusov že pred akutno fazo bolezni in v povprečju 2-3 dni po ozdravitvi.
NARAVNO ZDRAVLJENJE DRISK
Znanstveniki so ugotovili, da sestava črevesnih bakterij vpliva na človekovo dovzetnost za različne črevesne okužbe. Številne vrste črevesnih bakterij so namreč koristne za zdravje, saj škodljivim mikroorganizmom preprečujejo pritrditev na črevesno sluznico, zavirajo njihovo rast in razmnoževanje ali jih celo pobijajo. Zaradi tega se je v zadnjem desetletju zelo trazširila uporaba probiotikov, predvsem iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. Raziskave so pokazale, da vnašanje probiotikov (v obliki jogurta, kapsul,…) olajša in skrajša potek driske. Prav tako lahko jemanje probiotikov zmanjša verjetnost pojava driske pri zdravih ljudeh, ki so v stiku z bolnikom.
Ukrepi v vrtcu ob pojavu črevesnih nalezljivih bolezni:
• poostren higienski režim;
• če je potrebno, obveščanje pristojne epidemiološke službe ZZV;
• spremljanje zdravstvenega stanja otrok in zaposlenih, da se odkrijejo morebitni novi primeri obolenja;
• bakteriološki pregled blata otrok in zaposlenih;
• temeljito čiščenje in dezinfekcija kuhinjskega bloka;
• temeljito čiščenje in dezinfekcija sanitarij in igralnice;
• pravilno ravnanje s perilom;
• otroci, ki imajo drisko in bruhajo morajo ostati doma in naj ne hodijo v vrtec. Otrok se lahko ponovno vključi v kolektiv, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur.
Pripravila: Petra Lozinšek, organizatorka prehrane in ZHR
Viri:
• Skaza A. Epidemiološko spremljanje črevesnih nalezljivih bolezni. Zbornik predavanj Zagotavljanje zdrave hrane v vrtcih Zreče (2005, ZZV Celje)
• Orel R. Probiotiki – koristne bakterije. Priloga Pomladne barve (marec 2005, Ljubljana)
