JA slide show
 
Ko že tretjič pokličem otroke z igrišča, Simon nejevoljno izjavi:
" Ži gremo iz službe? Pa komaj tri jurje sem zaslužo…"
Simon, 6 let

ZAŠČITA PRED KLOPI IN OSTALIMI ŽUŽELKAMI

E-Mail Drucken

ZAŠČITA PRED KLOPI IN OSTALIMI ŽUŽELKAMI


Bivanje v naravi ali na domačem vrtu lahko pomeni tudi srečanje z nadležnimi žuželkami. Še posebej, ko nastopijo topli meseci, saj so takrat klopi, komarji, ose in čebele najbolj aktivni in človeku nevarni.

Pri pikih komarji, ose in čebele v kožo izločajo posebne snovi, ki povzročajo močno srbenje, otekline, rdečico, včasih tudi alergijo. Otroška koža je bolj občutljiva in nežna, zato je njena reakcija na pik še toliko močnejša. Čebela pri piku pogosto pusti v koži tudi svoje želo. Tega je treba takoj in previdno odstraniti s pinceto ali nohti. V primeru koprivnice, oteženega dihanja ali srbenja po vsem telesu otroka takoj odpeljemo k zdravniku, da mu predpiše ustrezna zdravila. Pri pikih čebele, ose ali sršena v usta ali vrat takoj pokličemo urgentnega zdravnika ali otroka nemudoma odpeljemo k njemu! Obstaja namreč velika nevarnost zadušitve!


Klopi in komarji prenašajo bolezni, kot so malarija, klopni meningitis in lymska borelioza.

Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od temperature zraka (pod 5 °C mirujejo). Ko klop najde primerno žrtev, se nanjo prisesa. Pri človeku išče nežnejše predele kože (zadnja stran kolenskega sklepa, pod pazduho, v dimljah).
Klopovega ugriza največkrat sploh ne zaznamo, lahko pa zmanjšamo tveganje za to. Pomembno je, da se primerno oblečemo in obujemo (svetla oblačila, nogavice, visoki čevlji,…), ter da pred odhodom v naravo na odkrite predele kože nanesemo učinkovito sredstvo proti klopom in komarjem (repelent). Pri nakupu repelenta moramo biti previdni, saj nekateri niso primerni za otroke. Najboljša so naravna sredstva. Izogibati se moramo listnatega gozda in grmičevja. Klopi se najraje zadržujejo v travi, grmovju in podrasti vlažnih gozdov.
Po vrnitvi domov sebe oz. otroka podrobno pregledamo po telesu in oprhamo. Če opazimo klopa, ga čim prej odstranimo s posebno pinceto ali s kaveljčkom za odstranjevanje klopov. Pred tem na kožo ne nanašajmo ničesar. Pazimo, da klopa ne zmečkamo, temveč ga odvržemo v koš za gospodinjske odpadke. Če ga slučajno zmečkamo, očistimo kožo z milom in toplo vodo ali alkoholom.



KLOPNI MENINGITIS (=MENINGOENCEFALITIS)
Klopni meningitis je virusno vnetje možganskih ovojnic. Prvi simptomi se pokažejo v enem do osmih dneh po okužbi, in sicer kot glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, diareja ali bruhanje. Bolezen lahko pusti trajne posledice v obliki glavobolov in motenj v koncentraciji.
Poleg že omenjenega je eden varnih in učinkovitih načinov preprečevanja te bolezni cepljenje. Cepi se otroke od prvega leta naprej. Le-to mora poteči v treh odmerkih, nato pa sledi na vsake tri do pet let osvežitveno cepljenje.



BORELIOZA

Tudi to bolezen prenašajo klopi, okuženi s spiralno bakterijo. Simptomi okužbe so vročina, glavobol, utrujenost in izpuščaj okoli mesta ugriza. Brez primernega zdravljenja se okužba lahko razširi na sklepe, srce in živčni sistem ter pusti trajne posledice na človeškem organizmu.



PREPREČEVANJE OKUŽB V VRTCU
•    Pri načrtovanih aktivnostih na prostem (gozd) starše opozorimo, da otroka oblečejo tako, da bo imel roke in noge zakrite z oblačili.
•    Redno kosimo travo in odstranjujemo plevel blizu vrtca, saj so to idealna "počivališča" za klope.
•    V kolikor vzgojiteljica v vrtcu opazi prisesanega klopa na otrokovem telesu, takoj vzpostavi kontakt s staršem ali skrbnikom, ter se z njim pogovori o ukrepih. Strokovna delavka vrtca namreč klopov ne odstranjuje.





Pripravila: Petra Lozinšek, organizatorka prehrane in ZHR





Viri:
-  http://med.over.net/index.php?full=1&d=1&id=12311

-  http://druzina.enaa.com/Otroci/Nega/Nega-otroka-ob-piku-zuzelke.html

-  revija Otroci (junij 2004, Ljubljana)

-  Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana